Pred več stoletji je v okljuku Krke blizu Dobrave in nedaleč od vasi Drama na ledini Otok, kjer so danes travniki in polja, stala urbana naselbina. Ne vemo natančno, kdaj je nastala, morda v 11. ali vsaj v […]
Strateško pomembna lega ob Krki, uravnan kraški svet, ugodne klimatske razmere in odprtost proti Panonski nižini so trgu omogočili gospodarski, politični, kulturni in družbeni razvoj. Vrhunec je dosegel v 13. in v 14. stoletju, ko je bil zaradi […]
Gutenwerd ni bil navadna naselbina na podeželju – bil je trg, torej naselbina z značilnostmi urbanega življenja, z vlogo in pravicami, ki so jih imeli njegovi prebivalci – tržani, podobno kot so jih imeli meščani srednjeveških mest. Prek […]
Sistematične arheološke raziskave najdišča je predvsem v 60. in 70. v letih prejšnjega stoletja opravil Narodni muzej iz Ljubljane oziroma njegov Center za srednjeveško arheologijo pod vodstvom dr. Vinka Šribarja in dr. Vide Stare, in sicer na pobudo […]
Na Otoku pri Dobravi so bili odkriti ostanki lesenih in kamnitih hiš, temelji romanske cerkve, ostanki 6 metrov široke tlakovane ceste, ostaline kovaške in usnjarske delavnice ter topilniških peči za železo in bron. V baročni cerkvi sv. Miklavža […]
Keramične najdbe so bile na Otoku pri Dobravi najpogostejše, vseh je okrog 11.000. To so predvsem odlomki raznovrstnega posodja domače proizvodnje: loncev, skled, skodel, tudi vrčev in krožnikov. Odkritih je bilo tudi nekaj dobro ohranjenih posod; zanimiva je […]
Gutenwerd je doslej edina opuščena srednjeveška naselbina na slovenskem ozemlju, ki so jo odkrili in raziskovali arheologi. Zaradi svoje ohranjenosti je izjemna tudi v evropskem merilu, saj tako dobro ohranjenih urbanih naselij iz srednjega veka skorajda ni. Raziskave […]
Z novimi raziskavami bi radi dopolnili in razširili védenje o obstoju Gutenwerda kot izjemnega arheološkega najdišča in odličnega primera opuščene srednjeveške urbane naselbine. Želimo dobiti vpogled v topografijo srednjeveške naselbine. Nameravamo izdelati načrt nadaljnjih raziskav naselbine in njene […]
Na podlagi dokumentacije z arheoloških raziskav s sodobnimi neporušnimi prospekcijskimi metodami (terenski pregledi, aerofotografija, lidar, geofizikalne meritve merjenja električne upornosti tal in magnetometrija ter georadarske meritve) želimo ugotoviti natančen obseg najdišča, raster urbane površine, velikost in razporeditev posameznih […]