Na Otoku pri Dobravi so bili odkriti ostanki lesenih in kamnitih hiš, temelji romanske cerkve, ostanki 6 metrov široke tlakovane ceste, ostaline kovaške in usnjarske delavnice ter topilniških peči za železo in bron. V baročni cerkvi sv. Miklavža so bili odkopani temelji starejših, srednjeveških stavb, odkrili so tudi 44 grobov iz poznega srednjega in novega veka.
Ostanki izkopane ceste in hiš so zelo pomembni za rekonstruiranje arhitekturne in urbanistične podobe Gutenwerda. Do 6 metrov široka cesta je bila narejena iz lomljencev velikosti od okrog 5 x 5 do 30 x 40 cm, ob robovih je bila učvrščena z velikimi grobo obdelanimi lomljenci, prek kamnite osnove pa je bila nasuta do 15 cm debela uravnalna plast, ki je bila hodna površina. Desno ob cesti so bili zgrajeni stanovanjski objekti. Arheologi so sicer dokumentirali vsaj pet glavnih faz poselitve, od tako imenovanih stanovanjskih jam – zemljank in lesenih stavb do brunaric in stavb s kamnitimi, približno en meter debelimi temelji.
Izbor predmetov z Otoka pri Dobravi je uvrščen na stalno arheološko razstavo v stavbi NMS na Prešernovi cesti v Ljubljani (foto: Tomaž Lauko)
Kosi usnja in čreslovine so ostanki strojenja in izdelave usnjenih predmetov. Skupaj z ustreznim orodjem in dokumentiranimi ostanki usnjarske delavnice pričajo o pomembni gospodarski dejavnosti v Gutenwerdu. Strojenje kož in predelavo usnja v Gutenwerdu dokumentirajo najdbe z območja dveh večjih strojarskih jam. Kos sprijetega usnja in čreslovine je ostanek dolgotrajnega postopka namakanja svežih živalskih kož v strojarski jami. Orodje, še posebej strgalo, škarje in noža (eden z ravnim hrbtom in drugi ukrivljen), so uporabljali pri različnih postopkih obdelave kože in usnja. Obrezani koščki usnja, tako govejega kot tudi svinjskega, pa so ostanki usnjenih predmetov, ki so jih izdelovali gutenwerški obrtniki (foto: Tomaž Lauko).
Odlomki talilne posode (zgornji trije), ostanki talilne in kovaške žlindre iz talilnih peči ter koščki železa, obdanega z bakrom ali bronom, pričajo o železarsko-livarski in kovaški dejavnosti, ki so jo potrdila tudi izkopana kurišča (foto: Tomaž Lauko).
Na Otoku pri Dobravi so našli precej ostankov živalskih kosti in zob, predvsem goveda, pa tudi domačega prašiča (desno spodaj), drobnice (desno zgoraj in v sredini) in drugih živali, npr. kokoši, konja in jelena. Živali so redili zaradi mleka in mesa, uporabljali so jih tudi kot vlečno živino (kar potrjujejo najdene konjske in volovske podkve). Kože so strojili, kosti pa uporabili za izdelavo različnih predmetov. Analiza je pokazala, da so nekatere kosti z območja strojarskih jam, še posebej kozje rožnice, pazljivo odrezali in odvrgli ob postopku odiranja živali. Nekatere goveje dlančnice oziroma stopalnice so pripadale vprežni živini, zlasti volom, saj imajo sledove obrabe zaradi vleke težkih tovorov. Glede na kosti je bilo govedo majhno, ob vihru je merilo povprečno le 106 cm, kar je bilo značilno za srednji vek (foto: Tomaž Lauko).
