Gutenwerd je doslej edina opuščena srednjeveška naselbina na slovenskem ozemlju, ki so jo odkrili in raziskovali arheologi. Zaradi svoje ohranjenosti je izjemna tudi v evropskem merilu, saj tako dobro ohranjenih urbanih naselij iz srednjega veka skorajda ni. Raziskave tega trga imajo svoje pomembno, v marsičem pionirsko mesto v zgodovini slovenske srednjeveške arheologije.
Območje najdišča Otok pri Dobravi je spomeniškovarstveno zaščiteno in pod nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Novo mesto. Zaradi nezazidanosti je zelo primerno za nadaljnje sistematične raziskave. Večina drugih srednjeveških urbanih naselbin, to je mest in trgov, se je namreč razvijala in spreminjala tudi v stoletjih po srednjem veku, zato so srednjeveške stavbne strukture in komunikacije razmeroma slabo ohranjene, arheološke raziskave pa so omejene na zaščitne posege v manjšem obsegu in pogojene s prenovami urbanega prostora.
Arheološko najdišče Otok pri Dobravi ponuja odličen vpogled v vsakdanje življenje ljudi v srednjem veku in dokazuje pomen srednjeveškega Gutenwerda v širšem prostoru, še posebej v 13. in 14. stoletju. Ta pomen so omogočili lega ob spodnjem toku Krke, umeščenost ob regionalni poti za živino in hkrati blizu tranzitne ceste med Italijo in Ogrsko ter bližina večstoletne meje med srednjeveškim nemškim cesarstvom in ogrskim kraljestvom.
Zaradi doslej opravljenih arheoloških izkopavanj, obsežnega fonda raznovrstnih najdb in velikega potenciala za nadaljnje večdisciplinarno raziskovanje na podlagi sodobnih, predvsem neporušnih metod in tehnik, Narodni muzej Slovenije pripravlja nov raziskovalni projekt, ki ga želi zaokrožiti z veliko razstavo o Gutenwerdu leta 2023 ob 550. obletnici uničenja te srednjeveške naselbine.
Za zaščito izkopanih in konserviranih ostankov cerkve sv. Mihaela je arhitekt Oton Jugovec naredil dvokapno streho, ki spominja na kozolec, in tako skušal konstrukcijo nevsiljivo vključiti v podobo značilne krajinske arhitekture (foto: Tomaž Nabergoj).
Gutenwerd, ki je bil del freisinškega klevevškega gospostva, je imel zaradi bližine prometne in trgovske poti iz Ogrske v Italijo pomembno vlogo v povezavah med deželami – to dokazujejo omembe mitnice, kovnice breških novcev in broda na Krki v pisnih virih, pa tudi najdbe gutenwerških novcev v novčnih depojih (zakladnih najdbah) na Hrvaškem in Madžarskem.
Gutenwerd je imel v 13. stoletju svojo lastno kovnico srebrnega denarja. Ta je bil izdelan po vzoru srebrnikov, kovanih v Brežah na Koroškem, in je imel napis GUTENWERT. Prvi gutenwerški novci so bili skovani okoli leta 1220, zadnji pa v tridesetih letih 13. stoletja. Hud napad Mongolov na Ogrsko leta 1241 je namreč prekinil živahno trgovino na tem območju in s tem povzročil upad delovanja kovnic ob spodnji Krki. Denar, ki je bil pozneje v uporabi v Gutenwerdu, je bil kovan v drugih kovnicah. Z Otoka pri Dobravi je v zbirkah Narodnega muzeja Slovenije približno 20 novcev iz različnih kovnic.
Kakor nekoč v srednjem veku so tudi danes potrebni znanje in veščine – prav tako skrb za kulturni spomenik. Na sliki: prekrivanje zaščitne strehe nad izkopanimi ostanki cerkve sv. Mihaela, (foto: Arhiv Arheološkega oddelka NMS).