- Na podlagi dokumentacije z arheoloških raziskav s sodobnimi neporušnimi prospekcijskimi metodami (terenski pregledi, aerofotografija, lidar, geofizikalne meritve merjenja električne upornosti tal in magnetometrija ter georadarske meritve) želimo ugotoviti natančen obseg najdišča, raster urbane površine, velikost in razporeditev posameznih urbanih elementov (meje naselbine in obstoj zaščitnih struktur kot so utrjeni prostori, palisade, jarki; razporeditev bivalnih in gospodarskih objektov, utrdbenih struktur, odpadnih jam; potek cest oziroma poti in drugih komunikacij, npr. broda ali pristanišča).
- Ob pomoči geografsko-informacijskega sistema za obdelavo prostorskih in drugih podatkov bomo obravnavali naselbino v prostoru, še posebej v odnosu do reke (glede na današnji in nekdanji tok).
- Na podlagi novih spoznanj o najdišču bomo preverili in znova interpretirali dokumentacijo in najdbe z arheoloških izkopavanj kot izhodišče za nadaljnje raziskave najdišča ter osvetlili probleme v razumevanju rezultatov arheoloških izkopavanj (celotni obseg naselbine, vprašanje obstoja rimskega / srednjeveškega pristanišča, začetki srednjeveške naselbine).
- Primerjalno bomo analizirali tudi druge srednjeveške urbane naselbine na širšem območju najdišča Gutenwerd, to je ob spodnji Krki in spodnji Savi, posebej Kostanjevico in še ne z gotovostjo lokalizirano opuščeno trško naselbino Kronovo (forum in Cronaw, 1308), pa tudi Novo mesto, Brežice in Krško. Cilj bi bil predvsem primerjava topografije in umeščenosti naselbin v pokrajino oziroma prepoznavanje naselbinskih vzorcev, zlasti v povezavi z rekami in kopenskimi potmi ter v odnosu do podeželja.
- Objavili bomo znanstveno publikacijo o zgodovini raziskav, temeljnih izsledkih arheoloških izkopavanj 1967–1984 in spoznanjih sodobnih raziskav Gutenwerda.
- V sodelovanju z lokalno skupnostjo bi radi postavili manjšo stalno muzejsko razstavo o srednjeveškem Gutenwerdu v Dobravi ter bolje označili prezentirane ostanke srednjeveške arhitekture in arheološko najdišče v celoti. S tem bi še posebej med domačini razširili védenje o obstoju in pomenu Gutenwerda kot izjemnega arheološkega najdišča in dragocenega območja kulturne dediščine z izobraževalnim in turističnim potencialom.
- Zbrali in obdelali bomo gradivo (arheološke najdbe, dokumentacijo, slikovno gradivo ipd.) za pripravo velike muzejske razstave o srednjeveški naselbini Gutenwerd leta 2023.
Razstava je nastala na pobudo predsednika Vaškega odbora Dobrava g. Vinka Gradišarja in občine Škocjan ter v sodelovanju z Narodnim muzejem Slovenije (NMS), Prostovoljnim gasilskim društvom Dobrava in Zavodom za spomeniško varstvo Slovenije, Območna enota Novo mesto.
Zasnova razstave in priprava besedila: dr. Tomaž Nabergoj, NMS, in dr. Natalija Mihelčić Gradišar, OŠ Stopiče
Jezikovni pregled: dr. Irena Avsenik Nabergoj
Fotografije: Tomaž Lauko, Tomaž Nabergoj (oba NMS), Jože Hanc, Ljubljana, Arhiv Arheološkega oddelka NMS, Arhiv Numizmatičnega kabineta NMS, Google Earth
Zemljevida: dr. Miha Kosi, Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU
Risba: mag. Ida Murgelj, NMS
Priprava slikovnega gradiva in dokumentacije: Polona Bitenc, NMS
Oblikovanje razstavnih panojev: Dejan Škarja
Tisk: Tiskarna Luminus
© 2019 Narodni muzej Slovenije, Ljubljana
Za podporo in sodelovanje se lepo zahvaljujemo županu občine Škocjan g. Jožetu Kaplerju, pobudniku razstave g. Vinku Gradišarju, direktorici NMS mag. Barbari Ravnik in arheologu konservatorju z ZVKDS, OE Novo mesto mag. Urošu Bavcu. Za strokovne nasvete, podatke in slikovno dokumentacijo pa se lepo zahvaljujemo dr. Mihu Kosiju in dr. Matjažu Bizjaku z Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU, dr. Branetu Mušiču z Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Poloni Bitenc in dr. Andreju Šemrovu iz NMS.