Freisinški trg ob tranzitni poti in ob meji cesarstva

Gutenwerd ni bil navadna naselbina na podeželju – bil je trg, torej naselbina z značilnostmi urbanega življenja, z vlogo in pravicami, ki so jih imeli njegovi prebivalci – tržani, podobno kot so jih imeli meščani srednjeveških mest. Prek Škofje Loke, središča freisinške posesti na Kranjskem, je bil upravno povezan s Freisingom na Bavarskem kot sedežem škofije. Njegov pomen in vlogo upravnega središča, še posebej v 13. in 14. stoletju, izpričujejo omembe dvorca freisinškega škofa, treh cerkva in sedeža krvnega sodstva. Poleg meščanov so v trgu živeli tudi plemiči; en plemiški rod se je po trgu imenoval de Gutenwerde.

Na ozemlju zdajšnje Slovenije je v srednjem veku nastalo 26 mest (vključno z Gorico in Radgono) in okoli 60 trgov. Večina teh urbanih naselbin je bila majhna, največji sta bili Koper in Ljubljana. Ta naj bi imela ob koncu stoletja okrog 5000 prebivalcev. Koliko jih je imel ob svojem največjem razcvetu v 13. in 14. stoletju Gutenwerd, zaradi pomanjkanja pisnih virov ne moremo natančneje oceniti (T. Knific, T. Nabergoj 2016, str. 148, sl. 178).

Kje je stalo freisinško upravno poslopje oziroma grad, ni znano, po mnenju izkopavalcev naj bi bilo to jugozahodno od cerkve sv. Miklavža, na območju z imenom »Oštat«. Pisni viri pa omenjajo tri cerkve v Gutenwerdu: župnijsko cerkev sv. Katarine, cerkev (domnevno) sv. Mihaela in pokopališko cerkev sv. Miklavža, ki se je edina ohranila do danes.

Ob južnem robu naselbine so arheologi izkopali temelje romanske cerkvene stavbe, dolge 14 m in široke 8 m, domnevno cerkve sv. Mihaela. Po njihovem mnenju je prvotni, pravokotni zaključek cerkvenega prezbiterija nastal že v predromanski dobi, to je v drugi polovici 11. ali na začetku 12. stoletja, polkrožni zaključek pa je bil vzidan v 12. ali celo v 13. stoletju. Na območju cerkve, ki naj bi bila porušena že v 13. stoletju, so našli precej odlomkov strešne opeke ter ostanke temeljev in posamične arhitekturne elemente neke rimske stavbe.

Breški pfenig z napisom Gutenvvert, skovan v času grofa Otona VIII. Andeško-Meranskega (+1248) od okoli 1230 do 1234 v Gutenwerdu (averz in reverz; foto: Arhiv Numizmatičnega kabineta NMS).