Pred več stoletji je v okljuku Krke blizu Dobrave in nedaleč od vasi Drama na ledini Otok, kjer so danes travniki in polja, stala urbana naselbina. Ne vemo natančno, kdaj je nastala, morda v 11. ali vsaj v 12. stoletju. V starih listinah je v sredini 13. stoletja prvič omenjena kot forum Gutenwerde – trg Gutenwerd. Trg je bil del srednjeveškega fevdalnega gospostva s središčem na gradu Klevevž in v lasti škofov iz Freisinga na Bavarskem. Ti so posest na Dolenjskem pridobivali že sredi 11. stoletja, območje naselbine na Otoku pri Dobravi pa dajali v fevd različnim gospodom, kot so bili Andeški, Babenberški in Habsburžani.
Ime Gutenwerd se od 13. do konca 15. stoletja pojavi v 66 pisnih virih. Najzgodnejša doslej znana omemba je v urbarju babenberškega vojvode Friderika II., nastalem med letoma 1230 in 1246: de Gůtenwerde. Vendar pa so še zgodnejši napisi na novcih, skovanih že okoli leta 1220: Gutenvvert. Zanimivo je, da se v pisnih virih zapis imena dosledno pojavlja s končnico –d, le enkrat –th (a gre za prepis v listini iz 17. stoletja), medtem ko je na novcih končnica brez izjeme –t. Sodobni zgodovinarji uporabljajo zapis Gutenwerd, kar je skladno tudi z nemško besedo za otok – Werd.
Slika 1: Območje Otoka pri Dobravi, kjer je bilo srednjeveško naselje, se razprostira med vasema Dobrava pri Škocjanu in Drama na desnem bregu Krke, proti zahodu do ceste Dobrava–Šentjernej, proti vzhodu pa do levega brega potoka Mihovica, ki je ostanek srednjeveške struge Krke (vir: Google Earth). Krka je nekdaj tekla naravnost od ustja Šentjernejskega potoka proti vasi Drama in nato severno od nje zavila proti severovzhodu. Tik pred mestom, kjer se zdaj Mihovica izliva v Krko, je reka zavila proti zahodu v smeri današnjega mostu čez Krko pri Dobravi. Po mnenju raziskovalcev naj bi bil ta del prekopan, ob njem naj bi bil urejen pristan. Umetno urejena naj bi bila tudi povezava struge Krke od izliva Šentjernejskega potoka do današnjega mostu pri Dobravi. Tako naj bi nastal rečni otok s površino okoli 25 hektarov.
Slika 2: Tloris srednjeveškega naselja Gutenwerd z označenimi območji, ki jih je v letih 1967–1984 (z manjšimi presledki) raziskala arheološka ekipa Narodnega muzeja iz Ljubljane. Naselje je stalo na umetnem rečnem otoku, na vzhodnem delu, velikem okoli 12 hektarov. Zahodni del je bil domnevno namenjen za obdelovalne površine. Naselje je na jugu, severu in vzhodu obdajala voda, tako da je bilo dostopno le prek mostov ali z brodovi. Na zahodni strani naj bi bilo zamejeno s strnjenim nizom stavb ali celo z nekakšnim obzidjem (foto: Tomaž Lauko).
Slika 3: Na severnem delu Otoka pri Dobravi stoji baročna cerkev sv. Miklavža (Nikolaja). Raziskovalci so v njej odkrili romanske in gotske arhitektonske elemente, izkopali so tudi 44 grobov nekdanjih prebivalcev Gutenwerda iz poznega srednjega in zgodnjega novega veka. To je edina stavba, ki je, seveda močno spremenjena, ostala iz časov srednjeveškega Gutenwerda (foto: Tomaž Nabergoj).