V petek, 25. 10. 2019, je v Gasilskem domu Dobrava potekal kulturni večer na temo preteklosti in prihodnosti Gutenwerda. Kulturni večer je bil organiziran ob zaprtju občasne razstave Prebujeni srednjeveški trg Gutenwerd na pobudo gospoda Vinka Gradišarja, PGD Dobrava ter obeh občin, Občine Škocjan in Občine Šentjernej.
Na kulturnem večeru je potekala okrogla miza, na kateri so bili povabljeni strokovnjaki iz različnih področjih, in sicer dr. Tomaž Nabergoj, dr. Stane Granda, dr. Branko Mušič ter dr. Natalija Mihelčić Gradišar. Na okrogli mizi je vsak vabljeni gost predstavil svoj vidik na preteklost in prihodnost Gutenwerda, na koncu pa so se v diskusijo z vprašanji vključili tudi gostje iz občinstva. Kulturni večer so popestrili domači pevci in recitatorka Martina Granda. Med gosti smo lahko poleg županov občin Škocjan in Šentjernej (J. Kapler in R. Luzar) opazili tudi direktorico Narodnega muzeja Slovenija mag. Barbaro Ravnik, vodjo novomeške območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Mitjo Simiča s sodelavci, predstavnike Dolenjskega muzeja, ravnateljico OŠ Škocjan in druge predstavnike izobraževalnih inštitucij.
Tomaž Nabergoj, kustos za arheologijo za visoki in pozni srednji vek v Narodnem muzeju Slovenije, je poudaril pomembnost arheološkega najdišča Gutenwerd, ki ponuja še veliko (novih) spoznanj in vedenj iz različnih področij človekovega življenja na območju srednjega toka reke Krke, ob katerem je trg stal nekoč. Stane Granda, upokojeni profesor in zgodovinar, je s svojim predavanjem izpostavil zgodovino urbanih naseljih na Dolenjskem, tudi pomembno vlogo Gutenwerda, obenem pa poudaril, da je bila tovrstna naselbina izredno pomembna tudi za tedanje in kasnejše rodove v srednjem veku, saj je kot freisinška naseldbina imela pomemben položaj na Dolenjskem. O poteku dosedanjih geofizikalnih raziskovanj in meritev na Dolenjskem in po Sloveniji naj bi na primeru osebnih izkušenj in prakse govoril Branko Mušič iz Oddelka za arheologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, vendar je zaradi službenih obveznosti to nalogo prepustil Tomažu Nabergoju. Slednji je na kratko predstavil dosedanja dognanja, izkušnje in načine meritev na primeru arheoloških najdišč na Ptuju in v drugih slovenskih mestih ter poudaril, da primer Gutenwerda ponuja številne priložnosti za opravljanje geofizikalnih meritev, s katerimi bi podprli vedenja in nova spoznanja o omenjenem trgu, njegovih prebivalcih in naposled tudi o njegovem zatonu. V kulturnem večeru je bilo poskrbljeno tudi za šolsko področje, ki je prav tako pomembno v širšem pomenu nadaljnjih raziskav o srednjeveškem trgu. Natalija Mihelčić Gradišar, profesorica zgodovine in geografije na OŠ Stopiče, je predstavila vlogo vključevanja lokalne zgodovine o Gutenwerdu v šolski pouk in šolske dejavnosti. Izpostavila je nekatere vsebinske sklope lokalne zgodovine za posamezne razrede, v katere se lahko znanja in vedenja o Gutenwerdu vključijo v šolski pouk. Prav tako so za vse (morebitne) sodelujoče v izobraževanju pomembne dejavnosti, s katerimi lahko obogatijo svoje znanje o trgu, njegovem življenju in propadu. Na primerih je predstavila načine, s katerimi se lahko popestri šolski pouk in s tem pripomore k boljšemu poznavanju lokalne zgodovine, tudi v šolah, ki se nahajajo izven območja Občine Škocjan in Občine Šentjernej.
Po predstavitvah gostov so sledila vprašanja občinstva, nato pa se je kulturni večer zaključil s prijetnim druženjem ob dobrotah in kozarčku.
